Ashwagandha – rastlina in njene koristi za zdravje

Ashwagandha – rastlina

Ashwagandha – rastlina pomeni “konjska moč”. Ashwa pomeni konj in Ganda pomeni moč. Glavne učinkovine v ašvagandi so withanolidi, ki jih vsebuje predvsem korenina rastline. Ašvaganda vsebuje tudi glikozide, aminokisline, laktone, pa tudi vitamine, minerale in druge snovi. Visoka vsebnost aktivnih snovi zagotavlja velik spekter blagodejnih učinkov. Zaradi adaptogenega učinka jo pogosto imenujejo indijski ženšen.

Ashwagandha – rastlina

Ashwagandha je najbolj priljubljena indijska botanična rastlina in se v ajurvedi, 5.000 let starem indijskem zdravilskem sistemu, že več stoletij uporablja kot pomlajevalni in vsakodnevni tonik. Šele v zadnjem času se je uporaba ašvagande v svetu najbolj povečala zaradi neverjetnih pozitivnih rezultatov nedavnih farmakoloških študij.

Ašvaganda ali indijski ginseng je eden od adaptogenov, ki lahko pripomore k boljšemu obvladovanju stresa

Ašvaganda ali indijski ginseng (Withania somnifera) je zelišče, ki spada med adaptogene. To so snovi, ki se ponašajo s svojimi blagodejnimi učinki na telo. Zlasti lahko povečajo njegovo odpornost in tudi izboljšajo prilagajanje na stres. Podobno kot lahko zaradi krepitve mišice postanejo močnejše in rastejo, lahko zaradi adaptogenov okrepimo odpornost na stres in se z njim bolje spoprimemo.

Zato ni čudno, da je ashwagandha priljubljena pri ljudeh, ki redno doživljajo stres na delovnem mestu, v šoli ali v zasebnem življenju. Vendar to ni vse, kar lahko naredi. Znanstveniki jo namreč še naprej raziskujejo zaradi njenih morebitnih pozitivnih učinkov na zmanjšanje anksioznosti, utrujenosti, stresnega hormona kortizola ter izboljšanje športnih dosežkov, moči in spanja. Poleg tega lahko podpira tudi naše duševno zdravje in splošno sproščenost.

Katere so glavne aktivne sestavine v ašvagandi, ki ji dajejo blagodejne učinke

Zaradi tega je ašvaganda – rastlina med prehranskimi dopolnili priljubljena pri študentih, menedžerjih, športnikih in ljudeh, ki preživljajo stresna obdobja, imajo težave s koncentracijo, želijo povečati vitalnost in si prizadevajo za splošno harmonizacijo telesa.

Ashwagandha pomaga telesu pri prilagajanju na stresne situacije, saj zmanjšuje raven kortizola – stresnega hormona, ki ga telo izloča v stresnih situacijah. Poleg tega pomaga pri lajšanju nespečnosti, depresije in tesnobe.

Pomaga izboljšati delovanje možganov, na primer izboljšati koncentracijo in spomin.

V Indiji ga uporabljajo tudi pri zdravljenju raka, vendar je bilo veliko študij opravljenih na živalskih modelih, študije na ljudeh pa še potekajo.

Pomanjkanje vitamina B3

Kako se kaže pomanjkanje vitamina B3 in kako preprečiti to stanje?

Vitamin B3 je oznaka za spojino niacin. Tako kot drugi vitamini B-kompleksa je tudi niacin pomemben za presnovo bistvenih hranil in proizvodnjo energije v telesu. Ta vitamin se nahaja predvsem v kvasu, drobovju, ribah in oreščkih. Vitamin B3, ki ga dajemo v velikih odmerkih, deluje kot zdravilo za zniževanje holesterola.

Pomanjkanje vitamina B3 in vzroki zanj

Pomanjkanje vitamina B3 je večinoma povezano z alkoholizmom in slabo prehrano.

Za pomanjkanje vitamina so bolj ogrožene tudi ženske z anoreksijo nervozo in tiste z motnjami absorpcije hranil v prebavnem traktu.

Prepoznave

Pri blagem pomanjkanju vitamina se pojavijo splošni in nejasni simptomi, kot so utrujenost, depresivno razpoloženje, slabo počutje, pomanjkanje apetita in bruhanje.

Pri hudem pomanjkanju se razvije bolezen, znana kot pelagra.

Pelagro v medicinskih učbenikih imenujejo bolezen treh D glede na tri glavne simptome – demenco (zmedenost, halucinacije), dermatitis (luskasta koža in vnetje kože) in diarejo (drisko). Vendar je v sedanji Slovaški republiki praktično nemogoče naleteti na popolnoma razvito pelagro.

Diagnostika

Pri ogroženih bolnikih se domneva pomanjkanje vitaminov skupine B, vključno z niacinom, zato je priporočljivo začeti terapevtsko dajanje pred pojavom simptomov pomanjkanja.

Zdravljenje

Najboljše je seveda povečati vnos vitamina s hrano, če to ni mogoče, pa vsaj vnos v tabletah kot prehransko dopolnilo.

Vendar imajo lahko večji odmerki niacina (nad 50 miligramov na dan) neželene učinke, kot sta pekoč občutek in rdečina obraza, pri zelo velikih odmerkih pa so opazili tudi zvišanje jetrnih funkcijskih testov in razvoj želodčnih razjed.

Že zaradi tega se ne uporablja kot zdravilo prve izbire pri zdravljenju povišanega holesterola.
Niacina je predvsem veliko v živilih živalskega izvora, zlasti v različnih vrstah mesa. Pri rednem dodajanju tega pomembnega vitamina si lahko na primer pomagamo s pustim perutninskim mesom. Vitamin B3 lahko najdete v piščančjih prsih, račjem ali puranjem mesu. Perutnina je tudi vir beljakovin, več mineralov ali vitamina B12. Velike količine niacina pa lahko najdemo tudi v živalskih drobovini, kot so goveja, jagnječja ali piščančja jetra ter goveja srca.

Tuna

Ribe naj bi se na naših krožnikih pojavljale vsaj enkrat ali dvakrat na teden. Predvsem zato, ker vsebujejo veliko hranilnih snovi in blagodejno vplivajo na naše zdravje. Zanje je značilna vsebnost zdravih maščob, zlasti maščobnih kislin omega-3, ter vitamina D in več mineralov. Vsebujejo tudi vitamin B3 in več vitaminov skupine B. Tuna, na primer sveža, zamrznjena ali konzervirana, je odličen način za dodajanje niacina. Seveda so v prehrani dobrodošle tudi druge vrste rib, vključno z lososom in sardinami.